Stara sem 30 let in odkrivam svoj smisel. Stara mama bi rekla, da sem že v enaintridesetem. Leta me pretirano ne motijo oziroma mislila sem, da me bodo bolj motila. Veliko stvari sem mislila, ki jih zdaj več ne.

Če bi mi kdo pri dvajsetih rekel, da bom pri tridesetih, tu kje sem zdaj. Bi se mu smejala. Časi so drugačni. Vse se nenehno spreminja.

Nekoč …

Nekoč sem gledala Gilmore Girls in si želela, da bi čimprej zanosila. Ker bi tudi jaz rada bila prijateljica s svojo hčerko/sinom. Čeprav zdaj vem, da to ni najboljša ideja. Nekoč so se poročali pri osemnajstih. Ampak nekoč so tudi hitreje umirali. Prepričana sem bila, da se bom tudi jaz hitro poročila. Pri 19 sem se samo smejala s tega.

Kaj bi morala biti pri tridesetih

In potem vsa prepričanja, kaj bi morala biti pri tridesetih. In kako baje nisem dovolj vredna ker nimam partnerja in ker si trenutno še ne želim otrok – ja poudarek je na trenutno – za otroke baje potrebujem primernega partnerja, ki pa trenutno še ni padel z bližnjega drevesa.

Po vse regelcih in pričevanjih družinskih druženj:

• Služba za nedoločen čas
• Vsaj enega otroka
• Vsaj en kredit za vsaj 33 let
• Avto na lizing
• Partnerja v zločinu, s katerim si zadovoljna (ali pa tudi ne ravno)

Bonusi: nezadovoljna v službi, ki je ne morem pustiti zaradi kredita in otroka, totalno pod stresom, ker si ne vzamem časa zase, s porušenim imunskim sistemom …

Izredno pomembne zadeve odraslega življenja: Koliko delovne dobe imaš – da ne boš delala do smrti! Vztrajanje v odnosih in službi, ki ti ne dajajo zadovoljstva. Plačevanje računov in nenehna skrb o denarju. Srečevanje s partnerjem samo v postelji, ker si za drugo preutrujena, no pa tudi v postelji ne zaradi radosti.

Brišem in radiram prepričanja

Zdaj jih radiram. Brišem jih. Pa veš zakaj? Ker se nikoli nisem boljše počutila kot sedaj. Ker ugotavljam mind-blowing (prevajalnik pravi: odštekane, nore) zadeve. Odpirajo se mi povsem nova obzorja in končno vem, da življenje ni samo TO. Ker v moje življenje prihajajo vedno novi ljudje. Eni ostanejo, drugi gredo, vsi me pa vedno znova kaj novega naučijo. Čeprav nekatere lekcije včasih nisem pripravljena sprejeti.  In ne nisem poročena. Nimam stalne službe.

Ni mi všeč rutina. Ubija me. Vem, da sem si to izbrala in tako mi je všeč. Ko mi več ne bo, vem da lahko to spremenim. Ker nisem drevo in se lahko premaknem. In tudi ti se lahko premakneš.

In ne, nočem te užaliti in ne pravim, da je kaj narobe s tem, če vse to imaš pri tridesetih. Nič ni narobe s tem, če so to tvoji pogoji, ali tvoji cilji. Če je prisoten en glavni faktor. Si SREČNA? In sreče ti ne bo prinesel partner. In sreče ti ne bo prinesla služba. Niti otrok. Srečo si moreš podariti sama. Mogoče zdaj ne razumeš, ampak verjamem, da bo nekega dne vse to tudi zate imelo smisel.

Kakšna pa je tvoja realnost?

In vse je odvisno od tega, kako si ti predstavljaš svojo realnost. Trenutno to ni moja realnost, čeprav nekateri mislijo da bi morala biti. Ampak oni ne živijo mojega življenja in tudi tvojega ne. Zato te prosim … ne pusti se zaplesti v njihove zgodbice, ne pusti si občutiti krivdo. Živi s svojim tempom in pod svojimi pogoji. Postavljaj si svoje cilje.

Ker kot je tudi dr. Wayne Dyer:

Ko spremeniš pogled na stvari, se spremenijo stvari, ki jih gledaš.

Do naslednjič …

Objem, S.