|

Kam hitiš? Ustavi se!

Občutki anksioznosti. Preveč vsega naenkrat.
Srce ti začne pospešeno biti. Nemirna si. V glavi se ti odpre milijon zavihkov in vse bi bilo treba rešiti v tem trenutku. Pa je res treba? Se res ne znaš ustaviti?

Takrat zadihaš. Se ustaviš. Utišaš glasove, ki ti šepetajo, da ne zmoreš.
Postaviš si prioritete in korak za korakom poskušaš reševati.

Včasih ne gre. Včasih te anksioznost paralizira. Zavlačuješ s tistim klicem. Zavlačuješ s tistim e-mailom. A delo se nabira in te poskuša poriniti v črno luknjo. V tisto zajčjo luknjo, iz katere ne vidiš izhoda.

Počutiš se utrujeno. Preobremenjeno. Vsaka malenkost te vrže iz tira. Sama si to delaš, ampak – kaj pa je rešitev?

Ni tabletka. Ni čarobna palčka, ki bi ti odnesla vse skrbi. Je zavedanje.
Je skupek stvari, ki jih začneš delati zase. Celostno.
Je dovolj spanja. So dihalne vaje. Je ravnovesje. Gibanje. Dati si, kar potrebuješ. Se pocrkljati. Je proces. Naučiti se reči ne in sebe postaviti na prvo mesto.

In ne bo ti vedno uspelo. In ravno v tistih trenutkih, ko ti ne uspeva, moraš biti do sebe nežna.

Objem, S.