Včasih samo sem. Pustim za sabo kup dela, nepomito posodo. Uživam v sončnih žarkih in opazujem kako raste trava. Včasih samo sem. V meni je mir.

Poslušam vse te zvoke okoli sebe. Ogromno jih je. Eni so prehodni, eni so vedno tam.

Zakaj ni več takih trenutkov?
Zakaj si večkrat ne dovoliš samo biti?
Brez tehnologije, buljenja v hipnotične ekrane.
Za to da najdem mir, se mi ni treba vedno podati  v naravo.

Lahko sem na najbolj hrupni ulici, v največji gužvi.
Samo sedim in opazujem mimoidoče. Tudi to je moj mir.

Ali veš najti svoj mir? Kje je tvoj mir?

Do naslednjič …

Objem, S.