Spiritualnost te hitro posrka vase. Bereš, gledaš video-je, razpravljaš, preizkušaš. 

Vidiš da stvari delujejo, pa včasih še vedno ne verjameš. Bereš še več. 

Razmišljaš o teorijah zarote. Iščeš znake. Greš na eno delavnico, na drugo. 

Nikoli nisi dovolj dobra. Lačna si znanja. Potrebujem še to eno delavnico, potem bom vedela. 

Potem se mi bo odprl celi svet. 

Mogoče pa potrebuješ oddih od sebe

In potem ko si vpeta v vse to. Ko se ti že skoraj meša. Dobiš pljusko. Sabina jaz mislim, da ti rabiš oddih sama od sebe.

Prva reakcija jeza. Ampak potem (se ti začnejo vrteti koleščki, zaradi vseh prebranih knjig) začneš razmišljat zakaj si jezna? Glasek ti prišepne … ker je res.

Ampak kako si vzameš oddih od sebe? 

Zaprem knjigo. Pogledam okoli sebe. Globoko vdihnem. In izdihnem. In vdihnem še enkrat. Izdihnem. Ok. Torej tu sem. Vse je vredu. Potrebujem “reality check”. Kako naprej? 

Ne morem samo brati in iskati znake, moram tudi živeti. Za nekaj dni dam na stran knjige. Vzamem si odmor od družbenih omrežij. Grem na sprehod. Družim se. Pogledam kako serijo. Vzamem si oddih od sebe – in glej ga zlomka, res se boljše počutim.

Res potrebuješ oddih sama od sebe

Včasih vsi potrebujemo “reality check”. Včasih potrebujemo odmor od nekaterih ljudi – od sebe. Odmor od socialnih omrežij in odmor od sebe. Ne počuti se slabo, če rabiš oddih. Nauči se reči ne, pelji sama sebe na kavo, na sprehod in za spremembo uživaj v svoji družbi. 

(Ker je zapis povzet po resničnem dogodku, bi se rada zahvalila prijateljici za “pljusko”, takrat je bilo to točno to kar sem potrebovala. Hvala.) 

Do naslednjič …

Objem, S