Včasih iščemo sebe na napačnih mestih.
V tujih besedah. V tujem pogledu. V tem, kar nam nekdo reče, ko je jezen, ko je ranjen, ko hoče imeti prav.
Dolgo sem verjela. Verjela, da tiste besede opisujejo mene.
Potem sem se zazrla v lastno ogledalo.In ugotovila — to nisem jaz. To si ti. Tisti delček sebe, ki ti ni všeč. Ki ga ne znaš pogledati. Ki ga je lažje odložiti v mene, kot pa se z njim soočiti. Ogledalo ne laže. Ampak včasih ga zamenjamo z oknom — in mislimo, da gledamo nekoga drugega, ko v resnici gledamo sebe.
Ni lahka ugotovitev. Ne zame, ne za tistega, ki projicira.
A ko jo enkrat vidiš — je ne moreš odvideti.
Objem, S.