Učim se, da ne silim v stvari, da se zgodijo

Pustim jih, da so, da se zgodijo, ko je čas za to. Ne bežim za njimi. Ker stvari, ki jih moraš loviti in se ne pustijo ujeti verjetno nočejo biti ujete. Mogoče še ni čas, da se ustavijo pri tvojih vratih. Zaupam, da me bo sčasoma našlo vse kar me mora najti ne glede na to kje sem. To ne pomeni, da sem pasivna, da sem se vdala, pomeni samo, da ne bom bila bitke, ki je zgubljena.

Učim se biti potrpežljiva s sabo

Sprejemati, da vse rabi čas. Da ne morem imeti vse zdaj in takoj v tem trenutku in to je vredu. Da si dovolim delati napake in se iz njih nekaj naučiti. Ker hej, če se iz napak naučiš nekaj, pa le niso tako velike napake, so samo lekcije. Napake me samo učijo, da sem preizkusila nekaj, kar mogoče ni bilo za mene in to je ok. Boljše živeti v mehurčku, se bati sveta in nikoli ne preizkusiti ničesar. Ker na koncu ti je bolj žal za stvari, ki jih nisi preizkusil, kot za tiste, ki si jih.

Učim se, da so napake posledica tega, da si preveč želimo nečesa kar ni za nas, ali nam ni namenjeno.

Učim, da nekateri ljudje niso v mojem življenju za vedno

Ne dekodiram več sporočil, ne iščem zakajev in zatojev. Ne zmenim se za mešane signale, ker so mešani signali zakriti ne-ji. Sporočila, ki so tako enostavna za razumeti, ki so samoumevna in zaradi katerih se ti ne pojavljajo vprašaji v glavi, so tista, ki so res nekaj vredna.

Ljudje pridejo in grejo. Nekateri ostanejo samo en stavek, nekateri poglavje in nekateri celo knjigo. In to je ok. Učim se, da ne zadržujem ljudi, ki nočejo ostati v mojem življenju, še odprem jim vrata, ker če ne želiš ostati, te ne bom prosila, da ostaneš.

Učim se, spuščati kontrolo v življenju

Da je ok, če nimam odgovorov na vsa vprašanja in da mogoče nisem tam kjer bi si želela biti v življenju. Življenju je včasih treba pustiti, da se zgodi namesto, da vedno obračaš krmilo v drugo smer. Včasih ne dobiš kar si želiš, vedno pa dobiš tisto kar potrebuješ. Poskušam razumeti, da tudi če je težko, tudi če je žalost, če so solze, je to lahko odlična priložnost za rast in bolj cenim vse trenutke, ki mi jih življenje daje, vso radost, ki me obdaja in vse lepe trenutke, ki mi jih ponuja.

Na koncu koncev sem samo človek, ki se uči. Ki poskuša ugotoviti, kako življenje pravzaprav deluje, ki mu je dovoljeno pasti ampak mu je dovoljeno tudi to, da se vedno znova pobere.

Učim se …. da je življenje sestavljeno iz trenutkov. Da se nikamor ne mudi in da največja nesreča leži v temu, če živiš v preteklosti ali se preveč obremenjuješ s prihodnostjo. Življenje je zdaj. In živi ga.

Objem,

S.