V življenju včasih prideš do točke, ko ti je mir bolj pomemben kot karkoli drugega. Ko ti je res dovolj vsega hrupa ki te obdaja.
Odstraniš se od ljudi. Odnosov, ki te obremenjujejo. Veš kaj hočeš in ne zmeniš se več za drobtinice. Pravijo, da ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo. In v življenju se mi je to že dostikrat izkazalo za resnično. Problem je samo, da včasih kakšnih vrat nočemo zapreti. Še vedno trkamo na njih, jih odpiramo. Zakaj? Ker nas je strah. Strah nas je negotovosti.
Ampak ….
Če bi vse vedeli v naprej, bi življenje izgubilo ves smisel. Smisel je v tem, da v negotovosti živimo za svoje sanje in da ujamemo utrinke sreče, ko smo nanje pripravljeni.
(T. Humar)
Zato zapri kdaj kakšna vrata. Ustvarjaj svoj smisel, ne išči ga. Iskanje te izčrpa. Ustvarjaj svoj mir. Spusti odnose, situacije, ljudi, ki te obremenjujejo. Ne oklepaj se. Vse kar se mora zgoditi se bo zgodilo. In opomni se, da konec koncev imaš vedno samo ta trenutek. Zdaj.
Objem,
S.