Slediti sebi. Ne ugajati drugim. Živeti pod svojimi pogoji. Kakšna svoboda je, ko se nehaš truditi, da bi se vklopil v mesta, v katera nikoli nisi spadal. Ko nehaš vlagati v odnose, ljudi, katere si že davno prerasel. Ko ti je mir bolj pomemben kot drama. Ko končno spoznavaš ljudi, ki so podobni tebi. Kako osvobajajoče je, ko začneš govoriti ne, stvarem ki ne resonirajo s tabo in ja tistim, ob katerih ti zaigra srce. Ko začneš hoditi po svoji poti, čeprav je manj uhodena, čeprav je manj znana, manj pogojena, ampak toliko bolj tvoja. Ko ugotoviš kaj te dela srečnega in si vzameš več tega. Z vsakim korakom postajaš bolj ti, z vsakim dejanjem si bliže sebi. To si ti. In za to se ne boš opravičeval. Nikoli več se ne boš pomanjšal. Ker po tebi več ne bodo hodili. Ker nisi predpražnik, da bi si vate brisali umazane čevlje. Naučil si se postavljati meje. In tvoje meje, ne potrebujejo razlage. Ne potrebujejo opravičila. In tisti, ki te čuti, te bo razumel. Tistemu, ki mu je mar bo razumel. In sprejel bo. In konec koncev so pomembni samo ljudje, ki te sprejemajo v celoti.

Ker to je tvoje življenje. Tvoja kreacija. Tvoja pot.

Objem,

S.